Zgodovina 10 let Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji |

ZGODOVINA 10 LET Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji (2001 -2011)

Uvod

Deseta obletnica delovanja združenja je lepa priložnost za sprehod po prehojeni poti, poti, ki je vrnila v življenje našo ciko. Po velikih družbenih spremembah na začetku devetdesetih let, posebej po nastanku države Slovenije, se je začela prebujati tudi domovinska zavest o ciki kot slovenski naravni in kulturni dediščini. Ravno v tistih časih se je začelo več govoriti o ohranjanju avtohtonih pasem in njihove bogate zaloge genov.

Cika v izvornem tipu je skoraj izumrla. V tem času so se strokovne službe začele zavedati, da je pasma ogrožena in narejeni so bili prvi koraki za njeno ohranitev. Žal pa zaradi pomanjkanja znanja niso poznale oziroma se niso zavedale pomena lastnosti avtohtonega tipa cikastega goveda. Ko je bilo leta 2000 cikasto govedo vključeno v program ohranjanja biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji, so sledile aktivnosti stroke, rejcev in ljubiteljev cike za ustanovitev organizacije rejcev. Rezultat teh aktivnosti je bil rojstvo Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji.

2001

Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji je bilo ustanovljeno 17. oktobra 2001. Ustanovni občni zbor je bil v Viteški dvorani na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, na Rodici pri Domžalah.

Na ustanovnem občnem zboru so bili prisotni: mag. Ivan Ambrožič, mag. Jože Bergant, Miha Brlec, Anton Burja, mag. Marko Cotman, mag. Marko Čepon, Bogdan Črv, Jelko Hvala, Janez Kemperle, mag. Zoran Klinkon, mag. Drago Kompan, Anton Konec, Franc Košir, Marijana Košir Karničar, mag. Peter Kunstelj, Franc Leban, Jože Mole, Martin Pogačar, Peter Ravnik, Janja Ristovski, Rafko Rokavec, Jože Romšak, Franc Rutar, Albin Šest, Radoš Valas, Jože Vončina in Marjan Zupančič.

Z ustanovitvijo Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji se je začela težka naloga oživljanja, ohranjanja in obnovitve pasme cikastega goveda. Za predsednika društva je bil izvoljen Jože Romšak, za strokovno tajnico pa Metka Žan. Za častne člane društva so bili imenovani Anton Burja in Anton Klinkon ter pokojna strokovnjaka Franc Povše in Ciril Šavli.

2002

Po ustanovitvi društva smo skupaj s strokovnimi službami začeli rejsko delo za vzpostavitev selekcije pri cikastem govedu. Upravni odbor društva je 14. oktobra 2002 ustanovil Strokovno komisijo za cikasto govedo, ki je začela pripravljati rejski cilj in model selekcije.

Na prvem občnem zboru društva, 27. oktobra 2002, ki je potekal v Viteški dvorani na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, na Rodici pri Domžalah, je bil sprejet rejski cilj in model selekcije za cikasto govedo. Med pomembne odločitve, ki jih je sprejel, prav gotovo sodi odločitev za prvi pregled populacije cikastega goveda.

Člani strokovne komisije v sestavi Rafko Rokavec, Marjan Zupančič in Metka Žan so kot »pravi zanesenjaki« 7. decembra 2002 začeli intenzivno iskati »ostanke cike« po Sloveniji. Glede na razgibanost terena in glede na to, da so morali iskati rejce in primerne živali, je to delo predstavljalo precejšen zalogaj. Osnovo za iskanje živali cikaste pasme so našli v podatkovni zbirki Govedo (KIS) in v Centralnem registru govedi (MKGP). Najdene živali so evidentirali, izmerili in ocenili po merilih, ki so veljala za ostale pasme govedi. Najboljše predstavnice pasme so odbrali za bikovske matere.

Pri prvem pregledu populacije, ki je intenzivno potekal skoraj 4 mesece, so evidentirali 312 krav pri 167 rejcih. Pregled je pokazal veliko raznolikost pasme, tako po tipu kot po velikosti, zato so krave razvrstili v tri tipe. Največ krav je bilo razvrščenih v pincgavski tip (46,5 %), nekoliko manj v delni cikasti tip (35,9 %) in najmanj v cikasti tip (17,6 %). Krave v avtohtonem (cikastem) tipu so se ohranile predvsem v rejah, ki so bile odmaknjene od umetnega osemenjevanja in kjer so rejci vztrajali pri nelegalnem pripustu. »Prava« avtohtona cika je zelo ogrožena še danes.

Reje, v katerih so se ohranile živali v avtohtonem tipu, so poimenovali izvorne reje cikastega goveda. Rejcem izvornih rej moramo biti še posebej hvaležni za ohranitev peščice avtohtonih živali, ki danes predstavljajo osnovo za ohranitev pasme.

Izvorne reje so:

KOROŠEC (p.d. Bajder), Koprivnik v Bohinju
MLAKAR (p.d. Mlakar), Bohinjska Češnjica
ODAR (p.d. Ferjan), Studor v Bohinju
SMUKAVEC (p.d. Spodnji Krucman), Podjelje v Bohinju
SMUKAVEC (p.d. Zgornji Krucman), Podjelje v Bohinju
SOKLIČ (p.d. Beretavc), Podjelje v Bohinju
ŠEST (p.d. Mežnar), Srednja vas v Bohinju
CINDRIČ (p.d. Kočanc), Dovje pri Mojstrani
NOČ (p.d. Noč), Javorniški rovt nad Jesenicami
BALANTIČ (p.d. Bavanč), Županje njive pri Kamniku
KEMPERL (p.d. Cesar), Županje njive pri Kamniku
URH (p.d. Jernejc), Županje njive pri Kamniku
KUHAR (p.d. Gornji Slatenški), Klemenčevo pri Kamniku
DROLC (p.d. Drolc), Češnjice v Tuhinjski dolini
ZUPANČIČ, Ledina pri Sevnici

Že pred prvim pregledom populacije cikastega goveda je potekalo intenzivno iskanje primernih plemenskih bikov za vključitev v osemenjevanje. Prav pomanjkanje plemenjakov v izvornem avtohtonem tipu je bilo največja težava. Kljub temu so po več desetletjih vključili v osemenjevanje prve plemenske bike. Ponovno pridobivanje bikovega semena cikaste pasme se je začelo 4. decembra 2002, ko sta v karanteno v Gunclje prišla prva dva bika, Nagelj 151256 in Slap 151255. Posebno velik prispevek pri vključevanju bikov v osemenjevanje imajo pokojni mag. Jože Bergant, mag. Ivan Ambrožič in mag. Zoran Klinkon, ki so pomagali najti pot do ponovnega pridobivanja bikovega semena cikaste pasme.

2003

Pri prvem pregledu populacije je bilo opaziti, da nekateri rejci in strokovnjaki pozabljajo na ohranjanje avtohtonosti in gledajo na ciko kot na “proizvodno pasmo”. Na to nerazumevanje je opozarjal predvsem Marjan Zupančič. Poudarjal je, da moramo najprej ohraniti prvinske dobre lastnosti cike in njeno bogato zalogo genov. Kot idejni oče nove avtohtonosti cike je začel govoriti o brahicernih lastnostih. Prav ta vidik – da je treba ciko predstavljati v luči prave avtohtonosti – je še dodatno pritegnil Rafka Rokavca in Metko Žan, kasneje pa tudi ostale člane strokovne komisije. Rafko Rokavec je dal pobudo za organizacijo strokovne delavnice v obliki razstave, ki bi prispevala k osvetlitvi cike v avtohtonem tipu in nasploh k prepoznavnosti pasme. Tako je 5. aprila 2003 v Krivčevem v Črni pri Kamniku potekala 1. STROKOVNA DELAVNICA »SPOZNAJMO CIKASTO GOVEDO«. Njen osnovni namen je bil seznanitev rejcev in strokovnjakov z različnimi tipi cikastega goveda v Sloveniji. Že slab mesec kasneje, 3. maja 2003, je bila v Srednji vasi v Bohinju 2. STROKOVNA DELAVNICA »SPOZNAJMO AVTOHTONO BOHINJSKO CIKO«. V zibelki cike so predstavili živali v avtohtonem tipu, ki v večji ali manjši meri spominjajo na nekdanjo bohinjsko ciko.

Društvo se je v tem času soočalo z velikimi problemi finančne in strokovne narave, težavami, predvsem pri uvrščanju rejskih metod v strokovne naloge v govedoreji ali v programe genske banke. Znašlo se je v vrtincu nasprotij med strokovnimi in državnimi ustanovami.

Upravni odbor društva je 29. maja 2003 imenoval Marjana Zupančiča za strokovnega tajnika.

Strokovna komisija za cikasto govedo se je 4. junija 2003, po sklepu Govedorejske službe Slovenije, preimenovala v Republiško delovno skupino za odbiro in ocenitev bikov cikaste pasme za osemenitev in pripust. Delovna skupina je svoje poslanstvo, to je odbira bikov za pripust in osemenjevanje ter odbira bikovskih mater, ohranila do današnjih dni.

V novembru 2003 je naši ciki zacingljala prva številka Cikastega zvončka. Letos že dvanajstič pozvanja utrinke, ki nas vedno razveselijo. Znan rejec Franc Rutar iz Cerknega je dejal, da bo cika živela toliko časa, dokler bo izhajal Cikasti zvonček. Za ta velik prispevek k ohranitvi cike velja zahvala uredniku Rafku Rokavcu.

2004

Društvo je 20. aprila 2004 v Kulturnem domu v Stari Fužini v Bohinju organiziralo predavanje o izkoreninjenju IBR/IPV in BVD infekcij v rejah cikaste pasme. Predaval je mag. Ivan Ambrožič z Veterinarske uprave RS. Problem okuženosti je predstavljal težavo pri vključevanju bikov v osemenjevanje. Zato se je kasneje neformalno oblikovala veterinarska ekipa, ki je pripravila program preventivnih ukrepov proti širjenju infekcij. Po velikih začetnih težavah tudi danes še vedno poteka preventivno cepljenje bikov v naravnem pripustu. Rezultati teh ukrepov so zelo dobri. Za uspeh na tem področju moramo biti hvaležni predvsem strokovnemu vodji mag. Zoranu Klinkonu.

Leta 2004 so se začele aktivnosti za pridobivanje statusa priznane rejske organizacije v govedoreji. Kandidatki za status sta bili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Govedorejsko poslovno združenje. Enotnost slovenskih govedorejcev je bila na veliki preizkušnji, saj smo bili ujeti v primež poslovnih in strokovnih interesov. Društvo je želelo biti nevtralno, zato smo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da bi po vzoru konjereje začeli postopek za priznanje pasemskih organizacij. Žal neuspešno.

Upravni odbor društva je 15. avgusta 2004 odločil, da funkcijo predsednika do rednega občnega zbora prevzame podpredsednik Franc Rutar. Odgovorna oseba za izvedbo rejskega programa za cikasto govedo je postal mag. Zoran Klinkon.

Tretji občni zbor društva je bil 12. decembra 2004 v Kulturnem domu Laze v Tuhinjski dolini. Potekale so tudi volitve organov društva. Za novega predsednika društva je bil izvoljen Andrej Kuhar, za strokovnega tajnika pa Rafko Rokavec.

Svet za živinorejo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 16. decembra 2004 potrdil in sprejel prvi rejski program za cikasto govedo.

2005

Zaradi poenotenja stališč glede izraženosti avtohtonih lastnosti pri cikastem govedu je delovna skupina 10., 11., 12. in 14. januarja 2005 pregledala bikovske matere. Člani delovne skupine so k sodelovanju povabili tudi izvorne rejce Andreja Kuharja, Albina Šesta in Alojza Noča. Od takrat izvorni rejci, glede na razpoložljivi čas, sodelujejo pri delu skupine.

V marcu 2005 je naši ciki zacingljala druga številka Cikastega zvončka. Uvodno misel, ki je še vedno aktualna, je napisal Marjan Zupančič: »Na zelenem pašniku se pase majhna rdečkasta kravica z zvoncem okrog vratu, ki pozvanja v čisti gorski zrak. Iz sočne planinske ruše bo naredila nekaj litrov zdravega mleka. Tudi to je CIKA – kot nostalgičen spomin na nekaj, kar počasi mineva, spomin na nekaj dobrega, naravi prijaznega – na nekaj slovenskega«.

Po treh letih delovanja je društvo 30. aprila 2005 v Cerknem organiziralo prvo državno razstavo govedi cikaste pasme. Pobudo za razstavo je dal domačin Franc Rutar, ki je pri izvedbi prireditve opravil tudi največ dela. Pomoč sta zagotovili občina Cerkno in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Razstavljenih je bilo 45 govedi cikaste pasme, razdeljenih v tri skupine glede na tip – cikasti, delno cikasti in pincgavski tip. Razstavo so popestrili mladi govedorejci iz več slovenskih krajev, ki so se preizkusili v vodenju teličk in molži. V okviru razstave je potekala tudi 3. STROKOVNA DELAVNICA, na kateri so bile predstavljene najbolj zaželene in najmanj zaželene pasemske lastnosti. Prav raznolikost populacije pasme je narekovala sprotno spremljanje avtohtonih lastnosti cike. In prav to je s predstavitvijo različnih tipov živali nazorno pokazala tudi delavnica.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 7. novembra 2005 izdalo odločbo, s katero je Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in Govedorejsko poslovno združenje (GPZ) priznalo kot rejski organizaciji za rjavo, lisasto, in črnobelo pasmo ter pasmi šarole in limuzin Status rejske organizacije za cikasto pasmo je podelilo samo Govedorejsko poslovnemu združenju.

Četrti občni zbor društva je potekal 11. decembra 2005 v Kulturnem domu v Gornjem gradu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podelilo priznanja izvornim rejcem za ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine v obliki izvorne reje avtohtone pasme cikasto govedo.

V novembru 2005 je naši ciki zacingljala tretja številka Cikastega zvončka. Prinesla je povzetek dogajanja na prvi državni razstavi v Cerknem in nadvse zanimivo predstavitev »Iz preteklosti Velike planine«, izpod peresa cenjenega, žal pokojnega Vlasta Kopača.

2006

Najpomembnejša naloga v letu 2006 je bila opraviti drugi pregled populacije krav cikaste pasme. Novost je bila vpeljava ocenjevanja avtohtonih lastnosti. Le tako je bilo mogoče spoznati, kaj nam je od cike ostalo. Drugi pregled je obsegal naslednja opravila:

merjenje,
opisovanje avtohtonih in telesnih lastnosti ter lastnosti vimena,
ocenjevanje krav in
razvrstitev v tip.

Sistem ocenjevanja lastnosti zunanjosti se je v primerjali z drugimi pasmami nekoliko razlikoval. Nova spoznanja o avtohtonih lastnostih cikastega goveda so terjala njihovo opisovanje, kot so dolžina glave, izraženost oči, oblika rogov, plemenitost vratu in izraženost podgrline. Opisovati smo začeli tudi barvne znake pri cikastem govedu. Spremljanje navedenih lastnosti, z manjšimi dopolnitvami, poteka še danes. Podatki ocenjevanja so bili vnešeni v Centralno podatkovno zbirko GOVEDO pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Inštitut je kasneje tudi pripravil rezultate dobljenih podatkov po tipih in zbirnik podatkov po izbranih bikih – očetih krav. Pri drugem pregledu je bilo evidentiranih 510 krav pri 269 rejcih. Pokazalo se je, da obstaja velika raznolikost pasme glede na avtohtone lastnosti. Ogroženost skupine živali v avtohtonem tipu je bila velika, saj je bilo ciko v glavnem mogoče najti le na manjših hribovitih kmetijah. Opaziti pa je bilo tudi že delno razpršitev pasme po Sloveniji.

V avgustu 2006 je naši ciki zacingljala četrta številka Cikastega zvončka, v kateri so bili predstavljeni izvorni rejci cikastega goveda.

Cika kot edina avtohtona pasma si je počasi utirala svoje mesto v slovenski govedoreji. To je potrdila tudi 4. STROKOVNA DELAVNICA, ki je 27. avgusta 2006 potekala v okviru osmega pastirskega praznika na planini Lipovec. Na delavnici je bilo razstavljenih 27 živali, razdeljenih v šest skupin. Tri skupine prvesnic in brejih plemenskih telic so bile potomke bikov Slapa (151255) in Cola (151263). Cilj je bil predstavitev pasemskih lastnostih, ki jih podeduje potomstvo. V dveh skupinah so bile predstavljene krave in telice v različnih tipih. Ob tej predstavitvi je bilo mogoče dopolniti znanje o avtohtonem tipu cikastega goveda. Rejci pa so si z velikim zanimanjem ogledali tudi bike, odbrane za osemenjevanje. Ogled je namreč rejcem v pomoč pri odločitvi, seme katerega bika naj nabavijo.

Svojo življenjsko pot je 2. oktobra 2006 končal častni član društva Anton Klinkon iz Zatolmina.

2007

V marcu 2007 je naši ciki zacingljala peta številka Cikastega zvončka. Njena vsebina je bila strokovno obarvana. Nazorno je bilo opisano ocenjevanje krav cikaste pasme, objavljeni so bili prvi obdelani podatki iz prvega in drugega pregleda populacije krav. V Bohinju, pri »Zelenarju«, so se rodili četvorčki.

Peti občni zbor društva je potekal 24. marca 2007 v dvorani Gasilskega doma v Cerknem. To je bil prvi zbor, ki se ga je udeležilo več kot sto rejcev in ljubiteljev cike. Častna člana društva, Anton Burja in žal že pokojni Anton Klinkon, sta v zahvalo za požrtvovalno delo pri ohranjanju cikastega goveda prejela zvonca.

Novim spoznanjem naproti so se člani društva odpravili 28. in 29. aprila 2007. Šli so na strokovno ekskurzijo v Švico, državo, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati pri ohranjanju avtohtonih pasem govedi. Ogledali so si tri avtohtone pasme (Hinterwalder, Evolener in Ratisches Grauvieh) in spoznali delovanje neprofitne fundacije ProSpecieRara, ki skrbi za zaščito ogroženih pasem domačih živali in sort rastlin ter vzdrževanje raznolikosti v živinoreji in rastlinstvu.

Zelo zanimivo dvodnevno strokovno ekskurzijo v Posočje je društvo organiziralo 7. in 8. avgusta 2007. Prvi dan so si pri Kendovih v Bači pri Podbrdu ogledali zanimiv lesen hlev iz okroglic, v »Gregorčičevem planinskem raju« na Vrsnem nad Kobaridom pa čredo cikastega goveda. Drugi dan pa so na planini Zaslap pod Krnom z zanimanjem opazovali postopek izdelave tolminskega sira in albuminske skute.

2008

V januarju 2008 je naši ciki zacingljala šesta številka Cikastega zvončka, in sicer z reportažama s strokovnih ekskurzij po Švici in Posočju. V reviji je bila predstavljena tudi ena najlepših planin v Bohinju, planina Laz.

Šesti občni zbor društva je potekal 8. marca 2008 v dvorani Gasilskega doma na Blejski Dobravi. Na njem je bila prvič izražena želja društva po pridobitvi statusa samostojne priznane rejske organizacije. Anton Kuhar je prejel priznanje za 60 let pastirskega dela na Veliki planini, Anton Burja za 50 let dela na področju osemenjevanja, Alfonz Fischhione za dolgoletno delo na področju sirarstva na Tolminskem, Cilka Mlakar za ohranjanje planšarstva v Bohinju ter Franc in Ivanka Galin za uspehe pri reji slovenske cike. Občni zbor so zaznamovale tudi volitve organov društva. Za predsednika je bil izvoljen Dominik Čevka.

V sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom je društvo 1. aprila 2008 organiziralo delavnico »Jedi iz govedine«, na kateri so sodelujoči primerjali meso bika cikaste in rjave pasme. Delavnica je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je vseboval kuharski tečaj, ki ga je vodil mojster Roberta Merzel, drugi del pa ocenjevanje jedi priznanih živilskih tehnologov. Ugotovitve so bile za rejce zelo spodbudne, saj je bilo meso cike ocenjeno kot zelo dobro. To je bilo prvo znamenje, da je pasma zanimiva tudi za prirejo mesa.

V okviru prireditve »DemoGozd In BioEnergija« v Davči je društvo 14. in 15. junija 2008 v idiličnem ambientu pod kozolcem organiziralo dvodnevno razstavo cikastega goveda. Razstavljenih je bilo 18 živali v dveh skupinah. V prvi je bilo šest krav s teleti, v drugi pa šest plemenskih telic. Hkrati je društvo izdalo svojo prvo zloženko z naslovom »Cikasto govedo«. V njej je objavljen zanimiv pogled na prihodnost cike: »Ne smemo si privoščiti, da bi ciko obnovili po naših željah in usmeritvah, ampak smo jo dolžni v največji možni meri ohraniti v njeni prvobitnosti«.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 30. junija 2008 podelilo društvu status društva, ki deluje v javnem interesu. V obrazložitvi je navedlo, da društvo deluje z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji.

V juliju 2008 je naši ciki zacingljala sedma številka Cikastega zvončka. V reviji so bile predstavljene linije plemenskih bikov cikaste pasme in bikovske matere od ustanovitve društva naprej.

Cika je zaradi dobrih pašnih lastnosti začela prodirati na druga območja po Sloveniji. Do največjega razcveta je prišlo v Zgornji Savinjski dolini, predvsem na Solčavskem. Zato se je društvo odločilo, da 5. STROKOVNO DELAVNICO organizira prav v Solčavi, v okviru prireditve SOLČAVSKI DNEVI. Na delavnici, ki je potekala 27. julija 2008, je bilo razstavljenih 36 živali. Razdeljene so bile v skupine krav, potomk bikov DULETA 851655 in BRINA 851656, skupine telic, katerih očeta sta bila bika ŠVAJC 851809 in SIMON 851815, primerjalno skupino krav glede na tip, skupino plemenskih bikov in skupino plemenskih teličk za prodajo. Za dobro organizacijo so zaslužni predvsem požrtvovalni mladi cikorejci s Solčavskega.

Zaradi velikih zapletov pri načinu sofinanciranja vzreje plemenskih bikov cikaste pasme na kmetijah – država je namreč hotela, da lastnik bikov postane sama ali pa pooblaščena strokovna ustanova – je društvo 22. avgusta 2008 organiziralo izredni sestanek z rejci plemenskih bikov. Rejci so soglasno sklenili, da morajo lastniki plemenskih bikov ostati rejci.

Društvo vse od ustanovitve skrbi za izobraževanje svojih članov. Strokovne ekskurzije so ena izmed najbolj učinkovitih in privlačnih oblik pridobivanja novih spoznanj in znanj, ki temeljijo na izkušnjah rejcev iz sorodnih okolij. 26. in 27. avgusta 2008 je organiziralo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Cilj je bil ogled planin, kjer se pasejo avtohtone pasme govedi. Tako smo spoznali lastnosti treh pasem, PINZGAUER, TUXER in GRAUVIEH, in prizadevanja za njihovo ohranitev. Med drugim smo imeli priložnost videti tudi učinke povezovanj med različnimi dejavnostmi, vse v prid razvoju turizma in kmetijstva na visokogorskih območjih.

2009

V januarju 2009 je naši ciki zacingljala osma številka Cikastega zvončka. Poleg reportaže s pete strokovne delavnice cikastega goveda v Solčavi in strokovne ekskurzije po Avstriji so bile v reviji predstavljene zanimive teme s področja problematike neposrednih plačil za rejo avtohtonih pasem domačih živali ter članka o planšarstvu v Bohinju v 19. stoletju in o planšarski tradiciji Kravjega bala. Veseli smo bili prispevka Bohinjske sirarne, ki je ohranila proizvodnjo bohinjskega sira.

Sedmi občni zbor društva je potekal 7. februarja 2009 v dvorani Kulturnega doma v Sevnici. Občni zbor je potrdil predlog upravnega odbora, da v naslednjem rejskem obdobju društvo pridobi status priznane rejske organizacije. Imenoval je komisijo za pripravo pravnih in upravnih aktov za izpeljavo postopka. Na občnem zboru so prejeli priznanja Martin Zupanc iz Bohinja za življenjski jubilej 90 let, mag. Jože Bergant, vodja Osemenjevalnega centra Preska, za prispevek pri vključevanju bikov cikaste pasme v osemenjevanje in Jelko Hvala iz Sevnice za rejsko zavest pri ohranjanju avtohtone pasme cikasto govedo. Občni zbor je soglasno imenoval izvornega rejca Marjana Zupančiča za častnega člana društva.

Na hipodromu v Lescah je 28. marca 2009 potekala gorenjska razstava plemenskih živali lisaste in črnobele pasme. Na razstavi so bile predstavljene tudi avtohtone pasme domačih živali, med njimi skupina 4 krav in 3 plemenskih telic cikaste pasme.

Zaradi zelo majhnega števila klavnic v Sloveniji in v povezavi s tem dolgih transportov klavnih živali so se začeli porajati dvomi o dobrem počutju živali. Zato je društvo 21. aprila 2009 organiziralo strokovno ekskurzijo »S Pohorja na Koroško«. Najprej smo si na kmetiji Rutnik v Gorenju nad Zrečami ogledali eno izmed prvih vaških klavnic v Sloveniji. Pot smo nadaljevali na avstrijsko Koroško, kjer smo si videli podobne obrate za klanje in predelavo mesa kot je tisti na kmetiji Rutnik. Spoznali pa smo tudi njihovo avtohtono pasmo KARNTNER BLONDVIEH.

V okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma »AGRA 2009« v Gornji Radgoni je od 29. avgusta do 5. septembra 2009 potekala tudi govedorejska razstava plemenskih telic. Koordinator razstave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, je k sodelovanju na razstavi prvič povabila tudi našo pasemsko organizacijo. Razstavili smo pet plemenskih telic, zmagala pa je telica Meli SI 43405620, ki je bila leto kasneje odbrana in potrjena za prvo elitno bikovsko mater nove generacije.

V Škalah pri Velenju je 12. septembra 2009 v sklopu prireditve »Podeželje in mesto z roko v roki« potekala razstava govedi. To je bila ena najlepših razstav v Sloveniji in odlično organizirana. Na ogled so bile res kakovostne živali. Na povabilo Govedorejskega društva Šaleška dolina in tamkajšnjih rejcev cikastega goveda so bile predstavljene cike dveh rejcev. Ravno na dan razstave je razstavljena telica Bena SI 13656537 praznovala 1. rojstni dan, za kar je požela posebne čestitke.

V septembru 2009 je naši ciki zacingljala deveta številka Cikastega zvončka. Uvodno misel zanjo je napisal spoštovani Matjaž Miklavč iz mesarije Štajnbirt iz Škofje Loke: »Žival čuti tako kot človek in ima prav tako dušo. Ravnanje z govedom pred zakolom je ključno in prav gotovo bi morali nekaj narediti glede etike pred zakolom«. V reviji so bila predstavljena Navodila za presojo barvnih znakov cikastega goveda iz Banove uredbe št. 197 iz leta 1935, ki so tudi pri sedanjem rejskem delu še vedno uporabna. O zatonu planšarstva v Bohinju je govoril ponatis članka iz glasila »Glas«, ki je izšlo 18. oktobra 1969, z naslovom KDO BO UTIŠAL ZVON, KI OZVANJA PLANŠARSKI POGREB.

Turistično društvo Bohinj vsako leto ob koncu planinske paše priredi tradicionalno planšarsko prireditev Kravji bal. V sodelovanju s Turističnim društvom Bohinj, Triglavskim narodnim parkom in Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj sta 20. septembra 2009 potekala razstava in sprevod odbranih živali cikaste pasme iz Bohinja. Namen kravjega bala je približati planšarsko dejavnost mladim in jih mogoče celo navdušiti za življenje v planinah. Na razstavi je sodelovalo 17 živali cikaste pasme.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 2. novembra 2009 izdalo odločbo PRO GPZ, s katero je potrdilo spremembo rejskega programa v delu, ki se nanaša na vodenje izvorne rodovniške knjige za cikasto govedo (IRK CK). Ta pravila so, z manjšo spremembo pri definiciji pasme, vključena tudi v novi rejski program. Na osnovi pogodbe IRK CK vodi Kmetijski inštitut Slovenije.

2010

Osmi občni zbor društva je potekal 13. februarja 2010 v dvorani Kulturnega doma v Logatcu. Ta občni zbor je pomenil neke vrste prelomnico. Rejci cikastega goveda so soglasno sprejeli odločitev o pridobitvi statusa priznane rejske organizacije za cikasto govedo. Društvo se je preimenovalo v Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, ki postavlja v ospredje rejca cikastega goveda kot nosilca rejskega dela pri ohranjanju avtohtone pasme. Sprejeta so bila nova pravila in nov sedež združenja. Rejca dveh krav cikaste pasme sta prejela priznanje za doseženo dolgoživost. Marija Soklič iz Podjelja v Bohinju je dobila priznanje za doseženo dolgoživost krave Kostanje (20 let) in Slavko Šorli iz Kneških Raven v Baški Grapi za doseženo dolgoživost krave Jelene (23 let).

V prvi polovici leta 2010 so potekale aktivnosti za pripravo novega rejskega programa za cikasto govedo in dokumentacije za vlogo za pridobitev statusa priznane rejske organizacije.

V avgustu 2010 je naši ciki zacingljala deseta številka Cikastega zvončka. Prinesla je reportaži z razstav v preteklem letu, bila pa je tudi strokovno obarvana. Posebna pozornost je bilo namenjeno zajedavskim boleznim pri pašnem govedu in uporabi pesticidov v kmetijstvu.

V okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma »AGRA 2010« v Gornji Radgoni je od 21. do 26. avgusta 2010 potekala tudi govedorejska razstava plemenskih telic. Združenje je sodelovalo s skupino petih plemenskih telic cikaste pasme. V mednarodnem letu biotske raznovrstnosti je Javna služba nalog genske banke v živinoreji pri Biotehniški fakulteti pripravila razstavo slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Predstavljenih je bilo 12 avtohtonih pasem domačih živali, med njimi dve kravi cikaste pasme s telički, in njihovi proizvodi.

Strokovna ekskurzija po dolini reke Kolpe, 4. in 5. septembra 2010, je člane združenja popeljala na Kostelsko, dolga leta pozabljeno slovensko območje. Ogledali smo si etnološke in kulturne znamenitosti ter kmetiji, na katerih redijo cikasto govedo in drobnico. Zanimivost obeh kmetij je pridelava ovčjega oziroma kozjega mleka in predelava v mlečne izdelke.

Na javnem razpisu v letu 2010 je bil Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani izbran za vodenje Javne službe nalog genske banke v živinoreji. Na podlagi uredbe o načinih in pogojih izvajanja javnih služb v živinoreji je 6. septembra 2010 začel delovati strokovni svet te javne službe, ki ga vodi mag. Stane Bergant. Predstavnik združenja v strokovnem svetu je Rafko Rokavec.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. decembra 2010 izdalo odločbo, s katero je združenju podelilo status priznane rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za cikasto govedo za obdobje od 1.1.2011 do 31.12. 2015. V skupni temeljni rejski program na področju govedoreje (STRP) je bil uvrščen tudi novi rejski program za cikasto govedo. Združenju kot priznani rejski organizaciji za cikasto govedo je ministrstvo podelilo koncesijo za opravljanje javne službe strokovnih nalog na področju govedoreje.

2011

V januarju 2011 je Kmetijski inštitut Slovenije opravil prvo obdelavo podatkov o testiranju bikov cikaste pasme. V obdelavo so bili zajeti podatki za plemenjake, ki so imeli dovolj veliko število ocenjenih potomk – krav. Rezultati so bili objavljeni v enajsti številki Cikastega zvončka.

V februarju 2011 je naši ciki zacingljala enajsta številka Cikastega zvončka. Pomemben del vsebine je bil namenjen vzpostavitvi izvorne rodovniške knjige za cikasto govedo in bolezni BVD, ki predstavlja izziv slovenski govedoreji za prihodnja leta. V reviji je bilo predstavljeno tudi bogato mednarodno delovanje rejskih organizacij za rjavo in črnobelo pasmo.

Deveti občni zbor združenja je potekal 8. februarja 2011 v dvorani Kulturnega doma na Vranskem. To je bil prvi občni zbor, odkar smo postali samostojna priznana rejska organizacija. Na njem je bilo sprejeto skrajšano ime združenja kot priznane rejske organizacija za cikasto govedo v Sloveniji, ki se glasi PRO CIKA. Občnega zbora se je udeležilo 106 članov, ki so vodenje združenja za naslednje petletno rejsko obdobje zaupali dosedanjemu predsedniku Dominiku Čevku. Kot zanimivost velja omeniti, da se je zbora udeležila tudi krava cika – elitna bikovska mati Roža SI 1450861, ki je prejela nagradni zvonec za doseženo dolgoživost, 20 let. Posebne nagrade pa so prejeli dosedanji rejci krave Rože, in sicer Janez Turinek iz Jarenine, Franc Galin iz Kališ in Jožefa Balantič iz Županjih njiv. Na koncu občnega zbora je eden najbolj predanih rejcev cikastega goveda v Sloveniji, Alojz Noč, postal častni član združenja.

»CIKA Slovenska avtohtona pasma« se je imenovala 6. STROKOVNA DELAVNICA, ki je potekala 27. marca 2011 na tradicionalnem spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi. Na delavnici so bile razstavljene skupine krav in plemenskih telic šestih linij. Predstavilo se je 29 rejcev s 45 živalmi. Skupaj s strokovnimi službami Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana smo prikazali tudi pripravo zorenega mesa cikastega goveda in ga ponudili obiskovalcem za pokušnjo.

Zaključek

Sprehod skozi 10 – letno rejsko delo pri ciki postavlja v ospredje nadvse pomembno odločitev o ustanovitvi društva. Brez te odločitve pred 10 leti bi bila verjetno cikina prihodnost nekoliko drugačna. Tako pa se je cika v svoji domovini vrnila v življenje.

Iskrena hvala izvornim rejcem, ki so ohranili veliko dragocenost. Ta dragocenost danes predstavlja temeljni kamen, iz katerega se gradi nekaj podobnega, kar je bila cika nekoč.

Iskrena hvala vsem rejcem, ki tudi s ciko pomagate ohranjati slovensko podeželje.

Za vsestransko pomoč pri ohranjanju naše cike se iskreno zahvaljujemo tudi strokovnjakom. Brez njihovega znanja in strokovne pomoči danes cika ne bi bila to, kar je.