ZDRUŽENJE REJCEV AVTOHTONEGA CIKASTEGA GOVEDA V SLOVENIJI
Cesta v BONOVEC 1, 1215 MEDVODE

Na podlagi Zakona o društvih in Uredbe (EU) 2016/2012 (URŽ), je občni zbor Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, VNESITE DATUM ZADNJE SEJE, sprejel spremenjena

 P R A V I L A

ZDRUŽENJA REJCEV AVTOHTONEGA CIKASTEGA GOVEDA V SLOVENIJI

 (temeljni akt – pravila – statut – poslovnik Združenja_V5)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

 

Polno ime Združenja:
ZDRUŽENJE REJCEV AVTOHTONEGA CIKASTEGA GOVEDA V SLOVENIJI
Skrajšano ime Združenja:
Rejsko Društvo CIKA

Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji (v nadaljevanju Združenje) je prostovoljno združenje rejcev, strokovnjakov in ljubiteljev te pasme.
Združenje deluje na celotnem območju Republike Slovenije. Združenje sodeluje in se povezuje z drugimi organizacijami in društvi, ki imajo podobne cilje.Združenje lahko razširi področje svojega delovanja tudi na druge države skladno s pravili iz Uredbe.

 

2. člen

Sedež Združenja je v Medvodah, na naslovu: Cesta v BONOVEC 1, 1215 Medvode.
O naslovu sedeža združenja odloča upravni odbor.
Za uradno poslovanje se uporablja okrogel žig s premerom 3 cm, ki ima na obodu besedilo »Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji«, v sredini pa je glava cikastega goveda. Na uradnih dokumentih Združenje žig uporablja kot svoj zaščitni znak (LOGO).

 

3. člen

Združenje je pravna oseba zasebnega prava in samostojno odgovarja za svoje obveznosti do tretjih oseb.

 

4. člen

Delovanje Združenja temelji na načelih javnosti in enakopravnosti članstva.

Načela javnosti Združenje uresničuje na naslednje načine:

  • objavljanjem strokovnih vsebin in obvestil preko elektronskih medijev (spletna stran, spletne aplikacije, družbena omrežja…)
  • članom in drugi zainteresirani javnosti omogoča sodelovanje na občnih zborih,
  • predstavnikom javnega obveščanja omogoča udeležbo na sejah organov,
  • zapisniki sej organov so dostopni članom nadzornega odbora, članom Združenja in drugim pristojnim organom,
  • člane o dogodkih seznanjajo posamezne delovne skupine s posebnimi pisnimi in ustnimi obvestili,
  • člane obvešča s posebnimi obvestili (plakati ter objavami v sredstvih javnega obveščanja),
  • skrbi za informiranje javnosti o dogajanju  na področjih selekcije in reje cikastega goveda ter o vprašanjih ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem domačih živali.

 

5. člen

Za uresničevanje svojih in skupnih družbenih interesov je odgovoren upravni odbor.
Za zagotovitev javnosti in zakonitosti dela Združenja je odgovoren predsednik.

 

II. NAMEN IN NALOGE ZDRUŽENJA

6. člen

Cilj Združenja je obnovitev, ohranitev in izboljšanje slovenske avtohtone pasme »cikasto govedo«. Združenje deluje po zahtevah URŽ kot rejsko društvo (RD).

Nameni združenja so:

  • sodelovanje in spodbujanje rejcev pri izvajanju RP,
  • spodbujanje aktivnosti, katerih cilj je varovanje okolja in živali,
  • spodbujanje načinov reje, ki izboljšujejo dobrobit živali,
  • sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
  • izobraževanje svojih članov in zainteresirani javnosti s področja reje cikastega goveda;

 

Združenje zagotavlja svoje storitve rejcem v dveh nivojih:

 Rejci, ki niso člani Združenja

Zanje Združenje izvaja vse, z rejskim programom (v nadaljevanju RP) predpisane storitve, ob pogoju, da njihove živali izpolnjujejo kriterije iz URŽ in RP in da so, s pristopno izjavo (priloga), pristopili k njegovemu izvajanju.
Ti rejci enakopravno sodelujejo pri izvajanju RP, imajo pravico sodelovati pri delu organov Združenja, nimajo pa glasovalne pravice in ostalih pravic, ki izvirajo iz članstva v Združenju.

Združenje tem rejcem:

  • zagotavlja vpis njihovih živali v RK, če to zahtevajo in če so izpolnjeni pogoji iz URŽ in RP,
  • ne preprečuje izbire pri selekciji in reji svojih plemenskih živali,
  • ne preprečuje ohranitev lastništva izbrane plemenske živali,
  • omogoča včlanitev v Združenje pod enakimi pogoji.

Na tem nivoju morebitne spore z rejci na prvi stopnji rešuje strokovni vodja Združenja, v primeru nestrinjanja z njegovo odločitvijo, pa ima rejec pravico pritožbe na drugo stopnjo tako, da pritožbo v pisni obliki, v roku 60 dni od nastanka spora, pošlje na naslov Združenja. Na tej stopnji se spor rešuje skladno s pravili delovanja častnega razsodišča.

 

Rejci, člani Združenja.

Ti rejci so s pristopno izjavo (priloga) pristopili k izvajanju RP in hkrati prostovoljno sprejeli članstvo v Združenju. Zanje veljajo vse pravice in obveznosti iz RP in tega statuta.

 

7. člen

Združenje uresničuje svoje cilje in programe z naslednjimi dejavnostmi:

  • z izvajanjem rejskih nalog RD v skladu z uredbo,
  • z izvajanjem strokovnih izobraževanj za svoje člane ter zainteresirano javnost,
  • s strokovnim svetovanjem,
  • z organiziranjem razstav in strokovnih delavnic s plemenskimi živalmi,
  • z organiziranjem prometa z živalmi in reprodukcijskim materialom,
  • z izdajo pisnih informacij in publikacij,
  • z objavami vsebin, obvestil in informacij v elektronskih/spletnih medijih
  • z objavami v sredstvih javnega obveščanja,

 

III. ČLANSTVO

8. člen

Članstvo v združenju temelji na prostovoljni in nepridobitni osnovi.

 

Redni član

Redni član Združenja lahko postane vsak rejec oziroma lastnik cikastega goveda, ki redi to pasmo na območju Republike Slovenije, ter izpolni pristopno izjavo, s katero se zaveže k izpolnjevanju določil temeljnega akta in pravil RP ter jo izroči upravnemu odboru.

Pravice rednih članov so:

  • da niso omejeni pri selekciji svojih živali znotraj standardov in ciljev RP
  • da zahtevajo vpis potomcev plemenskih živali v RK v skladu s pravili Uredbe
  • da lahko zahtevajo ohranitev lastništva izbrane plemenske živali
  • da volijo in so izvoljeni v organe Združenja,
  • da dajejo predloge in pobude glede delovanja Združenja,
  • da sodelujejo pri delu organov Združenja,
  • da opravljajo posamezne rejske naloge v skladu z RP,
  • da sodelujejo pri prodaji in nabavi plemenskih živali ter semena bikov,
  • da sodelujejo pri opredeljevanju in razvijanju RP in statuta Združenja

Dolžnosti rednih članov so:

  • da spoštujejo pravila RP in statuta Združenja
  • da spoštujejo pravila in sklepe organov Združenja,
  • da sodelujejo pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju,
  • da pomagajo uresničevati namen in izpolnjevanje nalog Združenja,
  • da varujejo ugled Združenja,
  • da plačujejo letno članarino

 

9. člen

Izredni član

Izredni član Združenja lahko postane tudi fizična oseba, ki ne redi cikastega goveda, ima pa interes aktivno sodelovati pri izvajanju nalog Združenja. Izredni član izpolni pristopno izjavo, s katero se zaveže k spoštovanju določil statuta ter pravil RP in pristopno izjavo izroči upravnemu odboru društva. Izredni član plača članarino.

Izredni člani nimajo volilne pravice in ne morejo biti izvoljeni v organe Združenja. Lahko pa sodelujejo na sejah organov društva vendar imajo le posvetovalen glas.

Če želi izredni član postati redni član, mora pri upravnemu odboru društva vložiti prošnjo za pridobitev rednega članstva, v kateri mora izkazati, da izpolnjuje pogoje za pridobitev rednega članstva iz 8. člena tega statuta.

Upravni odbor po prejemu prošnje ugotavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev rednega članstva. Če izredni član izpolnjuje pogoje, mu upravni odbor izda sklep o pridobitvi statusa redni član.

 

Častni član

Častni član Združenja lahko postane oseba, ki je s svojim delom posebej pripomogla k uresničevanju namenov Združenja. Častni člani imajo vse pravice in dolžnosti rednih članov, z izjemo plačevanja članarine. V kolikor se članstvo podeli osebi, ki ni hkrati tudi redni član, ta oseba nima volilne pravice.

Predlog za častnega člana poda upravni odbor, članstvo pa potrdi občni zbor.

 

10. člen

Članstvo v Združenju preneha:

  • s prostovoljnim izstopom na osnovi pisne izjave,
  • s črtanjem iz seznama članov, če član niti po pisnem opominu ne plača članarine,
  • z izključitvijo, zaradi zavestnega kršenja pravil Združenja, pravil RP in povzročene materialne ali moralne škode Združenju ali drugim rejcem,
  • s smrtjo.

Sklep o prenehanju članstva, razen o izključitvi, sprejme upravni odbor.
O izključitvi iz Združenja na odloči častno razsodišče s pisnim sklepom. Zoper ta sklep je v roku 30 dni dovoljena pisna pritožba na občni zbor, ki o tem odloča na svojem prvem sklicu. Njegova odločitev mora biti sprejeta z dvotretjinsko večino prisotnih članov in je dokončna. Pritožniku mora biti v postopku obravnave na občnem zboru dana možnost zagovora oz. obrazložitve.

 

IV. ORGANI ZDRUŽENJA

 11. člen

Organi združenja so:

  • OBČNI ZBOR,
  • UPRAVNI ODBOR,
  • PREDSEDNIK,
  • STROKOVNI TAJNIK,
  • NADZORNI ODBOR,
  • ČASTNO RAZSODIŠČE.

 

12. člen

OBČNI ZBOR

Občni zbor je najvišji organ Združenja. Sestavljajo ga vsi člani.
Člani združenja morajo vabilo z dnevnim redom prejeti najmanj 14 dni pred občnim zborom.

Člani združenja se sestajajo na rednih in izrednih občnih zborih.

 

Redni občni zbor

Redni občni zbor skliče predsednik ali upravni odbor Združenja najmanj enkrat letno. Na predlog upravnega odbora občni zbor izvoli delovno predsedstvo v sestavi:

  • delovni predsednik in dva člana delovnega predsedstva,
  • zapisnikar,
  • dva člana verifikacijske komisije,
  • dva overitelja zapisnika.

Redni občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov s pravico glasovanja. Če občni zbor ni sklepčen, se začetek seje prestavi za 30 minut, zatem je zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov s pravico glasovanja.

Redni občni zbor odloča z večino glasov prisotnih članov, razen o zadevah, ki so posebej navedene v tem statutu. Glasovanje je praviloma javno. Občni zbor lahko z večino glasov potrdi tudi tajno glasovanje.

O delu in sklepih rednega občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.

Redni občni zbor:

  • sprejema statut Združenja, njegove spremembe in dopolnitve,
  • sprejema RP, njegove spremembe in dopolnitve,
  • odloča o vseh najpomembnejših vprašanjih v zvezi z združenjem
  • voli in razrešuje predsednika,
  • voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče,
  • na predlog upravnega odbora potrjuje ali razrešuje strokovnega vodjo,
  • razpravlja in sklepa o poročilih organov Združenja,
  • razpravlja in sklepa o programu dela Združenja,
  • razpravlja in sklepa o finančnem in materialnem poslovanju Združenja,
  • določa višino članarine,
  • na predlog upravnega odbora imenuje izredne in častne člane,
  • kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah članov glede izključitve,
  • odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja Združenja,
  • odloča o prenehanju Združenja,
  • odloča o pomembnih vprašanjih, katerih obravnavo predlaga upravni odbor.

 

Izredni občni zbor

Izredni občni zbor se skliče v primeru nujne obravnave gradiva, o katerem lahko odloča le občni zbor. Lahko se skliče na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo vsaj 1/3 članov Združenja. Izredni občni zbor razpravlja in odloča samo o vprašanjih, zaradi katerih je bil sklican.

 

13. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ Združenja, ki vodi delo Združenja med dvema občnima zboroma po programih in sklepih, sprejetih na občnem zboru. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

Upravni odbor sestavlja 9 članov s pravico glasovanja, in sicer predsednik ter 8 voljenih članov. Predsednik je član upravnega odbora po svoji funkciji. Pri izboru članov upravnega odbora se poskuša v čim večji meri slediti cilju teritorialni zastopanosti.

Mandatna doba upravnega odbora je 5 let. Člani upravnega odbora so lahko izvoljeni ponovno.

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik ali oseba, ki jo predsednik pooblasti. Člani morajo biti obveščeni o seji na običajen način, najmanj 5 dni pred sejo.

Člani upravnega odbora izmed sebe imenujejo enega ali dva podpredsednika upravnega odbora.

Člani upravnega odbora imenujejo tajnika, ki vodi administrativno poslovanje in arhivsko dokumentacijo. Za svoje delo je odgovoren predsedniku.

Člani upravnega odbora imenujejo blagajnika, ki vodi finančno poslovanje in spisek članov.

 

14. člen

Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:

  • sklicuje občni zbor,
  • pripravlja gradiva za občni zbor,
  • uresničuje sklepe občnega zbora,
  • predlaga občnemu zboru v izvolitev predsednika,
  • imenuje tajnika in blagajnika,
  • imenuje enega ali dva podpredsednika,
  • imenuje predstavnike v druge oblike povezovanja,
  • imenuje strokovnega tajnika, katerega potrditev sprejme občni zbor,
  • spremlja in usmerja delo strokovnega tajnika
  • imenuje člane delovne skupine za odbiro bikov,
  • imenuje člane komisij za izvedbo posameznih občasnih ali stalnih nalog,
  • vodi evidenco članstva,
  • sprejema nove člane in črta člane v skladu s pravili,
  • obravnava in rešuje prošnje in pritožbe v okvirih tekočih nalog društva
  • sprejema odločitve o naslovu sedeža Združenja,
  • pripravi predlog o višini članarine,
  • opravlja tekoče naloge Združenja.

 

15. člen

Član upravnega odbora se je dolžan udeleževati sej. Če se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti, se mora pred sejo opravičiti. Vsak član upravnega odbora ima pravico in dolžnost, da na sejah izraža svoja mnenja in mnenja članov združenja.

 

16. člen

Če član upravnega odbora ne sodeluje aktivno ali iz drugih razlogov ne želi več biti član upravnega odbora, ima upravni odbor pravico, da med dvema občnima zboroma začasno imenuje od 1 do 3 nadomestne člane. O teh spremembah mora upravni odbor poročati naslednjemu občnem zboru in jih dati v potrditev.

 

17. člen

Upravni odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih vsaj polovica članov. O sklepih upravnega odbora se vodijo zapisniki.

 

18. Člen

Predsednik

Predsednika izvoli občni zbor na predlog upravnega odbora oziroma na podlagi kandidature člana društva, pri čemer lahko za predsednika kandidira vsak član z glasovalno pravico. Mandatna doba predsednika je 5 let in je lahko izvoljen ponovno.

 

19. člen

Predsednik ima naslednje pristojnosti in odgovornosti:

  • po funkciji je zakoniti zastopnik združenja,
  • po funkciji je predsednik upravnega odbora,
  • predstavlja in zastopa Združenje,
  • izvršuje sklepe upravnega odbora in občnega zbora,
  • je odgovoren za uresničevanje sklepov občnega zbora,
  • vodi seje občnega zbora do izvolitve delovnega predsedstva,
  • sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
  • vlaga vse svoje strokovno znanje v uresničitev nalog združenja,
  • poroča upravnemu odboru in občnemu zboru o svojih dejavnostih,
  • odgovarja za zakonitost in javnost dela Združenja.

 

20. člen

Strokovni tajnik

Strokovni tajnik je odgovoren za operativno izvajanje rejskega programa. Sodeluje in poroča na sejah upravnega odbora in občnega zbora, nima pa pravice glasovanja, razen če izpolnjuje kriterije za redno članstvo iz 8. člena.

Strokovnega tajnika predlaga upravni odbor, potrdi pa občni zbor. Strokovni tajnik mora biti strokovnjak na področju govedoreje in selekcije, njegov mandat pa je enak obdobju trajanja mandata upravnega odbora.

Strokovni tajnik je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in občnemu zboru.

 

21. člen

Strokovni tajnik opravlja predvsem naslednje naloge:

  • skrbi za usklajenost RP in statuta z zahtevami URŽ
  • zagotavlja izvajanje strokovnih nalog RP,
  • pripravlja poročila o izvajanju strokovnih nalog RP,
  • pripravlja predloge za dopolnitev RP,
  • spremlja novosti iz področja zakonodaje in stroke za področje živinoreje,
  • sodeluje s strokovnimi ustanovami na področju živinoreje,
  • vodi register rejcev, vključenih v RP,
  • vodi in koordinira delo delovne skupine za odbiro in ocenitev bikov,
  • odbira in ocenjuje mlade bikce za plemensko vzrejo,
  • vključuje plemenske bikce v vzrejo na kmetijah,
  • ocenjuje lastnosti zunanjosti plemenskih živali,
  • razvršča plemenske živali v RK,
  • pripravlja izbor elitnih živali – bikovskih mater,
  • pripravlja program rabe plemenjakov,
  • pripravlja načrt parjenja (osemenjevanja, pripustov),
  • sodeluje pri pripravi razstav, delavnic, tečajev in izobraževanj.

 

22. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor izvoli občni zbor za dobo 5 let. Sestavljajo ga trije člani, predsednik in dva člana. Konstituira se, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sklepčen je, če sta na seji prisotna vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora, imajo pa pravico prisostvovati na njegovih sejah, pravico zahtevati in pregledati vso dokumentacijo organov Združenja.

 

23. člen

Nadzorni odbor nadzoruje delo organov Združenja in opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem. Če nadzorni odbor ugotovi večje pomanjkljivosti v finančnem in materialnem poslovanju, o tem obvesti pristojne organe, lahko pa zahteva tudi sklic občnega zbora.

Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

 

24. člen

Častno razsodišče

 

Častno razsodišče izvoli občni zbor za dobo 5 let. Sestavljajo ga trije člani, predsednik in dva člana. Konstituira se, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sklepčen je, če sta na seji prisotna vsaj dva člana.

Častno razsodišče se sestaja po potrebi ali na podlagi pisnih zahtev upravnega odbora Združenja. Zahteve mora rešiti v roku 30 dni.

Člani častnega razsodišča ne morejo biti člani upravnega in nadzornega odbora, imajo pa pravico prisostvovati na sejah upravnega odbora.

 

25. člen

Častno razsodišče daje predloge o etičnih in moralnih vprašanjih delovanja združenja, njegovih članov in drugih rejcev. Obravnava kršitve, kot so:

  • nespoštovanje pravil in sklepov organov Združenja,
  • nespoštovanje rejskega programa,
  • kršenje določil zakona o varstvu živali,
  • zavestno ravnanje proti interesom Združenja in škodovanju njegovega ugleda,
  • neupravičeno blatenje članov in funkcionarjev organov Združenja.

Častno razsodišče izreka ukrepe, in sicer:

  • opomin,
  • javni opomin,
  • izključitev

Častno razsodišče lahko člana društva v primeru hudih krištev izključi iz Združenja in zahteva prekinitev sodelovanja posameznih rejcev pri izvajanju RP.

Pri obravnavi zadev lahko zahteva dodatna pojasnila upravnega odbora ali kršitelja. O ukrepih častno razsodišče izda pisne sklepe. Zoper sklep o izključitvi se lahko prizadeti v roku 30 dni pritoži občnemu zboru, ki o zadevi dokončno odloči.

 

V. VOLITVE, PRENEHANJE MANDATA, RAZREŠITVE IN ODSTOPI

26. člen

O prenehanju mandata med rednima volilnima občnima zboroma (v primeru smrti, razrešitvi ali odstopu) mora občni zbor sprejeti ugotovitveni sklep in izvoliti nadomestnega člana.

 

27. člen

Upravni odbor dva meseca pred pretekom mandata razpiše volitve v organe Združenja. Upravni odbor pozove člane, da v 30 dneh od razpisa vložijo pisne kandidature na naslov Združenja. Kandidira lahko vsak redni, izredni in častni član Združenja, ki da k kandidaturi pisno soglasje.

 

28. člen

Upravni odbor do sklica rednega volilnega občnega zbora  pripravi gradivo za volitve v organe Združenja.

 

29. člen

Občni zbor mora pred začetkom volitev sprejeti sklep o prenehanju mandata predsedniku, strokovnemu vodji in članom organov Združenja.

 

30. člen

Občni zbor na predlog upravnega odbora imenuje volilno komisijo. O načinu volitev (javno ali tajno glasovanje) odloči občni zbor. Volilna komisija izvede volitve, prešteje veljavne glasove ter poda poročilo o izidu volitev.

 

31. člen

Za predsednika je izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov.

Za člane drugih organov so izvoljeni kandidati, ki so prejeli največ glasov.

Če dobita dva kandidata ali več kandidatov enako število glasov, se volitve za te kandidate ponavljajo do izvolitve.

 

VI. SREDSTVA ZDRUŽENJA

32. člen

Združenje pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • s prispevki sponzorjev in donatorjev,
  • z darili in volili,
  • iz javnih sredstev,
  • iz drugih virov.

 

33. člen

Združenje se ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo.

 

34. člen

Če Združenje pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje svoje dejavnosti.

Delo funkcionarjev Združenja je brezplačno. Povrnejo se jim lahko le upravičeni materialni stroški na osnovi dokazil in sklepa upravnega odbora.

Vsaka delitev premoženja med člane Združenja je nična.

 

35. člen

Sredstva za izvajanje strokovnih nalog RP, ki jih za Združenje pogodbeno izvajajo druge organizacije, se zagotavljajo:

  • iz namenskih javnih sredstev,
  • od  pristojbin rejcev.

 

Financiranje iz namenskih javnih sredstev

Višina sredstev iz namenskih javnih sredstev se določi z letnim programom strokovnih nalog RP, ki ga pripravi strokovni vodja in potrdi upravni odbor.

Pristojbine za zootehniška opravila, ki se izvajajo v okviru RP kot javna služba in se sofinancirajo z javnimi sredstvi, potrdi ministrstvo.

 

Pristojbine rejcev

 Višino pristojbin, ki jih za izvajanje rejskega programa prispevajo rejci, določi upravni odbor.

 

36. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta blagajnik in predsednik. Odredbodajalec je predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

 

37. člen

Premoženje Združenja sestavljajo stvari in denarna sredstva, s katerimi Združenje upravlja. Stvari, ki predstavljajo premično in nepremično premoženje, so kot lastnina Združenja vpisane v inventurno knjigo. S premoženjem upravlja upravni odbor.

Združenje v skladu z računovodskimi standardni za društva (standard 33) vodi knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

 

VII. POKROVITELJSTVO, SPONZORSTVO IN DONATORSTVO

38. člen

Državni organi, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije lahko delno ali v celoti prevzamejo pokroviteljstvo ali donatorstvo nad posameznimi dejavnostmi Združenja.

Združenje ima lahko tudi sponzorje, ki so lahko fizične ali pravne osebe.

Sponzorstvo se uredi s posebno pogodbo in sklepom upravnega odbora.

Predstavniki pokroviteljev, donatorjev in sponzorjev lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah upravnega odbora in občnega zbora, nimajo pa pravice glasovanja.

 

VIII. PRIZNANJA

39. člen

Združenje podeljuje priznanja članom, drugim fizičnim osebam ter organizacijam in skupnostim:

  • za posebne zasluge na področju dela in dvigovanja ugleda Združenja,
  • za posebne dosežke v reji in promociji pasme cikasto govedo.

Predloge za priznanja pripravi upravni odbor ali najmanj 10 članov s pravico glasovanja, slovesno pa se podelijo na občnem zboru ali na ustrezni prireditvi.

 

IX. PRENEHANJE ZDRUŽENJA

40. člen

Združenje preneha delovati:

  • s sklepom občnega zbora, ki mora biti sprejet z dve tretjinsko večino prisotnih članov z glasovalno pravico,
  • če se število rednih članov zmanjša pod 10,
  • po samem zakonu.

 

41. člen

V primeru prenehanja delovanja Združenja se njeno premoženje prenese na drugo RD iz področja živinoreje.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

Medvode, 20.9. 2019

 

Predsednik in zakoniti zastopnik združenja:
Janez Mrak

 

Statut društva lahko prenesete tudi v obliki Microsoft® Word dokumenta – NOV STATUT