ANTON KLINKON (1923 – 2006)
Pokojni Anton Klinkon se je rodil leta 1923 v Zatolminu. Bil je otrok obdobja po prvi svetovni vojni, polnega gorja in stisk, ko je Primorska trpela še pod težo italijanske raznarodovalne politike. Težke razmere so se nadaljevale v drugo svetovno vojno in naprej. Majhna kmetija je rezala tanke rezine vsakdanjega kruha, zato so skrbno obdelali vsak košček dragocene zemlje, ki jim je omogočala preživetje.
Pokojni Anton je končal italijansko osnovno šolo. Pri 19 letih je hudo zbolel za tuberkulozo, njena posledica je bila tudi astma, ki ga je spremljala vse življenje. Delal je v šiviljski zadrugi v Tolminu in v podjetju Metalfleks kot točkovni varilec. Vseskozi je kmetoval. Navezan je bil na planine Laškaseč, Medrje in Sleme, ki so mu predstavljale drugi dom in preživetje.
Pokojni Anton je bil dober poznavalec Tolminske cike, saj je bilo to govedo tod razširjeno že v njegovi mladosti. Znal je povedati, da Tolminka ni Pincgavka. Bila je manjša in zelo mlečna, pomembna za planšarstvo, predvsem sirarstvo. Petdeseta leta so prinesla križanje s pravo Pincgavsko pasmo, katere potomstvo je izgubilo prvotno mlečnost. To so bili časi pretapljanja tolminske cike v pincgavko in zamenjave cikaste pasme s sivorjavo pasmo. Po uvedbi umetnega osemenjevanja se je ta proces še stopnjeval. Gospodar Anton pa je z nekaj rejci v Tolminskih Ravnah, Drežnici in Trenti nadaljeval tradicijo reje tolminske cike. Z velikim veseljem je govoril o svoji zadnji kravi, tolminski ciki, ki ji je bilo ime Majhna. Bila je manjše rasti, svetlejše barve, zelo plodna žival, predvsem pa je dajala veliko mleka. Bila je ena zadnjih predstavnic tolminske cikaste pasme.
Kot dobremu poznavalcu tolminske cike mu ni bilo vseeno, da je slovenska pasma odstopila svoje poslanstvo tujim ekonomsko donosnejšim pasmam. Verjel pa je, da se bo cika ohranila za prihodnje rodove. Zaradi tega upanja je postal pokojni Anton Klinkon eden od ustanovnih članov našega društva, v katerem je videl znanilca obuditve avtohtone pasme iz svoje mladosti. Z veseljem se je udeležil prve državne razstave v Cerknem. Ljubezen do cike je vcepil tudi sinu, mag. Zoranu Klinkonu. Z njegovo strokovno pomočjo ponovno oživljamo avtohtono pasmo, ki v novi podobi vztrajno klije iz korenin.
Za požrtvovalno delo pri ustanovitvi Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji in oživljanju cikastega goveda se pokojnemu Antonu Klinkonu iskreno zahvaljujemo.
