ZGODOVINA CIKASTEGA GOVEDA
Cikasto govedo v Sloveniji se je razvilo iz enobarvnega rdečkastega keltskega goveda na izvornem območju Bohinja. Bilo je majhnega okvirja z vsemi značilnostmi plemenitega mlečnega goveda (brahicerni izvor – kratkorogo govedo). Skozi stoletja svojega razvoja se je prilagajalo na tradicionalne pogoje reje in geografske razmere.
V drugi polovici 19. stoletja se je začel proces oplemenjevanja s pincgavsko oziroma belansko pasmo; posledica je bila bela obarvanost z značilno porazdelitvijo belih lis na opečnato rdeči podlagi, ki je dominantna barvna lastnost. V tistem času je bil v rabi naravni pripust, zaradi katerega so nastali različni tipi cikastega goveda glede na geografska območja reje. V Bohinju se je pod vplivom specifičnih klimatskih in rejskih razmer oblikoval najmanjši in relativno najbolj mlečni tip cikastega goveda, ki so ga imenovali Bohinjsko cikasto govedo (BOHINJKA). Krave bohinjke so predstavljale temelj planšarstva v Bohinju. Nekoliko večja tipa sta nastala na Tolminskem z imenom Tolminsko cikasto govedo (TOLMINKA) in na Gorenjskem z imenom Gorenjsko cikasto govedo.
Strokovno organizirano rejsko delo za cikasto govedo je bilo vzpostavljeno z ustanovitvijo prve Živinorejske organizacije na Kranjskem leta 1906. Kontroli mlečnosti so pripisovali vse večji pomen in leta 1934 je bilo v kontrolo mlečnosti vključenih ¾ vseh rodovniških krav cikaste pasme. Njihova mlečnost je bila primerljiva z drugimi pasmami, plodnost pa zaradi planinske paše celo boljša.
Do 60. let prejšnjega stoletja je na Gorenjskem prevladovala cikasta pasma goveda, leta 1964 pa je v Kranju potekal simpozij, kjer so sprejeli sklep o pretopitvi cikaste pasme z lisasto. Začel se je proces načrtnega iztrebljanja cikastega goveda. Uvajanje bolj produktivnih pasem je pospešilo pretapljanje v lisasto na Gorenjskem in deloma v rjavo pasmo na širšem Tolminskem.
V 80. letih prejšnjega stoletja se je stalež cikastega goveda zelo zmanjšalo. Majhno število krav so pričeli križati s pincgavsko pasmo z uvozom bikovega semena iz Avstrije. Pasma je prišla na kritično točko izumrtja. K sreči so posamezni rejci, ki so bili odmaknjeni od umetnega osemenjevanja, vztrajali pri nelegalnem naravnem pripustu in na ta način rešili pasmo pred izumrtjem. Tem rejcem se moramo zahvaliti za ohranitev cikastega goveda, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda.
17. oktobra 2001 je bilo ustanovljeno Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji z namenom oživljanja, ohranjanja in obnovitve pasme. Z ustanovitvijo organizacije rejcev se je cikasto govedo v Sloveniji vrnilo v življenje in pridobilo širši pomen ohranjanja naše naravne in kulturne dediščine.