13. 10. 2017 – Ekskurzija PRO Cika v Furlanijo – Julijsko krajino

Na občnem zboru je Franc Rutar podal predlog o ekskurziji združenja v Furlanijo –  Julijsko krajino. Predlagal je okvirni program in ponudil pomoč pri izpeljavi ekskurzije. Povezal nas je s strokovnjakom v sadjarstvu Ivanom Kodričem, ki nam je bil nepogrešljivi vodič, tako ob prevajanju in pri razlagi strokovnih komentarjev v sadjarstvu. Člani Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda smo se zbrali na parkirišču pred KGZS – Zavodom Ljubljana. Na povabilo združenja so se ekskurzije udeležili tudi sodelavci iz drugih institucij. Čeprav nas je bilo iz vse Slovenije, smo vseeno bili natančni in smo se držali predhodnega programa ekskurzije. Ob osmi uri je bil prvi postanek na bencinskem servisu v Vrtojbi, kjer smo pobrali še ostale člane s Primorske. Tam se nam je pridružil Ivan Kodrič, ki nam je tudi sestavil program ekskurzije in bil odličen vodič na poti. Skupno število udeležencev ekskurzije je bilo okoli 40. Sledila je vožnja z avtobusom do Spilimberga, kjer je bil organiziran ogled hladilnice sadja ter sortirnih in pakirnih strojev. Ob 11:30 smo obiskali sadjarsko kmetijo. Po ogledu kmetije pa smo si ogledali še park San Floriano. V Ljubljano smo se vrnili ob 22:00 uri.      

Skupinska slika v parku San Floriano

Skupinska slika v parku San Floriano

Furlanija – Julijska krajina ali Friuli Venezia Giulia je avtonomna italijanska dežela s posebnim statutom in glavnim mestom Trst. Leži ob mejo s Slovenijo in z Avstrijo in zajema ravninski del Furlanijo in hriboviti del Karnijske Alpe in Furlanske Dolomite. Obsega površino 7845 km2 in ima 1 216 000 prebivalcev.

Najprej smo obiskali zadrugo Cooperativa Frutticoltori Friulani Soc. Coop. Agr., Zona Ind. Nord 3 Settore A, 33097 Spilimbergo PN, Italija  in si ogledali njihovo hladilnico ter sortirne in pakirne stroje. Sprejela nas je gospa Chiara Zampa agronomka in tehnologinja. Intenzivno sadjarstvo se je začelo po letu 1965, ko so bili posajeni prvi nasadi. Danes ima zadruga hladilnico s kapaciteto 10 000 t. Velika večina hladilnih celic ima kontrolirano atmosfero za dolgotrajno in kvalitetno skladiščenje. Danes ima zadruga 23 članov in 10 dobaviteljev, ki imajo skupno 250 ha jablan in 6 ha hrušk. Redno zaposlenih je 9 ljudi, sezonsko pa 30 do 35. Med sortami je najbolj zastopan Zlati delišes, sledijo mu Grany smith, Gala, Fuji, Pink lady … Želijo zmanjšati delež Zlatega delišesa in povečati delež Gale. Prodajajo 48% pridelka v Italiji, 20 % v ostale države EU in 27 % izven EU (severna Afrika, Indonezija…). Za prodajo izven EU morajo jabolka voskati. Imajo celo vrsto certifikatov zaradi različnih zahtev različnih trgov. Celotna pridelava mora biti integrirana. Avtomatska prebiralna linija z vodnimi kanali prebira plodove glede na barvo in debelino in ima kapaciteto 80 t na uro. Pakirajo tik pred prodajo v vse mogoče oblike embalaže po zahtevah kupcev.

Sprejem v zadrugi Cooperativa Frutticolori Friulani

Sprejem v zadrugi Cooperativa Frutticolori Friulani

Sortirnica jabolk

Sortirnica jabolk

Gospod Luigi Fabro iz ERSE nas je nato pospremil na obisk družinske kmetije Martinelli (Azienda agricola Martinelli, Sequals), ki se ukvarja predvsem s pridelavo jabolk. Imajo 12 ha intenzivnih nasadov jablan na podlagi M9. Sorte so sledeče: Fuji, Cripps pink, Rosy Glow, Gala Galaxy, Zlati delišes, Modi, Grany smith, Red chief in lokalna sorta Di corone.

Predstavitev družinske kmetije Martinelli

Predstavitev družinske kmetije Martinelli

Gojitven oblika je zelo vitko vreteno na razdaljah 3,8 x 1 m, v najnovejših nasadih pa bi baum (dva vertikalna kordona na enih koreninah) na razdaljah 3,5 x 1,2 m. Ves pridelek odda firmi Mazzoni, ki mu dobavlja tudi sadike. Obnova nasada z mrežo proti toči stane od 50 000 do 60 000 €. Plodiče redčijo kemično in ročno in dosežejo odlično kvaliteto. Obirajo večkrat in uporabljajo stroj za polnjenje paletnih zabojev, ki služi tudi kot obiralni plato. Doma imajo tudi maloprodajo lastnega sadja in zelenjave.

Nasad jablan na kmetiji Martinelli

Nasad jablan na kmetiji Martinelli

Postrežba na kmetiji Martinelli

Postrežba na kmetiji Martinelli

Zahvala Luigiu Fabru s strani Janeza Mraka

Zahvala Luigiu Fabru s strani Janeza Mraka

Zadnji obisk smo imeli v Parco rurale di San Floriano, Loc. Colle San Floriano, 2, 33070 Polcenigo PN, Italija. Kmečki park je nastal na posestvu, ki ga je z oporoko zapustil občini ing. Luigi Bazzi. V sedanji obliki je bil odprt leta 1980 in obsega površino okrog 30 ha. Odprt je javnosti in se uporablja v rekreativne, didaktične in turistične namene. Najprej ga je gradila in upravljala provinca Pordenone, nato je prešel pod ERSO, ki je deželna ustanova za razvoj in promocijo kmetijstva in po reorganizaciji ga je dobila v upravljanje socialna zadruga Contro vento. Ta zadruga mora imeti zaposlenih 30 % oseb s posebnimi potrebami. Po parku so speljane ceste in sprehajalne poti. V parku je restavracija s pretežno domačo hrano, bar, prenočišča za turiste ali šolarje, dvorana za posvete, mini oljarna za predelavo oljk v oljčno olje, na vrhu hriba je cerkvica svetega Florjana. Obdelujejo zelenjavni vrt, v sadovnjaku imajo večinoma stare in lokalne sorte jabolk, hrušk, češenj, sliv, orehov, kostanja, oljk in jagodičevja. Pridelke porabijo ali predelajo v marmelade in sokove. Tudi zelenjavo vlagajo v kozarce za prodajo in porabo v restavraciji. V nasadu jablan, ki predstavlja neke vrste gensko banko, imajo 123 sort po 5 dreves.

Predstavitev parka San Floriano

Predstavitev parka San Floriano

Ogled parka San Floriano

Ogled parka San Floriano

Najštevilnejša je čreda ovac pasme Apagota, ki jih je okrog 50. Pasma izhaja iz Alp nad Bellunom in ni več zelo ogrožena, ker se število živali počasi veča. Najbolj ogrožena je pasma goveda Pezzata rossa friulana, ki jih imajo v parku le še 5 in še kakih 10 do 15 izven njega in nimajo posebnega programa za ohranitev pasme. Konji so pasme bardigiano, ki izhajajo iz province Parma. Imajo še sicilijanske osle in prašiče ter koze. Vse živali se pasejo. Prašiči imajo svoje pašnike v hrastovem gozdu, kjer se lahko hranijo z želodom in ostalo pašo. Pitane prašiče dodatno krmijo z ekološkimi krmili, ker imajo ekološko pridelavo. Večino zaklanih živali porabijo v lastni restavraciji. Poleg večjih živali imajo še dolgodlake zajce, pave, več pasem kokoši.

Govedo pezzeta rossa friulana

Govedo pezzeta rossa friulana

Pasma konj bardigiano

Pasma konj bardigiano

Pasma ovac apagota

Pasma ovac apagota

Siciljanski osli

Siciljanski osli

Prašiči v hrastovem gozdu

Prašiči v hrastovem gozdu

Ekskurzija nam je nekako popestrila vsakdanjik, v katerega smo vpeti skozi celo leto. V parku San Floriano smo dobili še večji navdih in motivacijo pri našem delu ohranjanja edine avtohtone pasem goveda v Sloveniji. Tam smo bili priča izumiranju pasme goveda Pezzata rossa friulana, kjer tudi ni bil nikoli vzpostavljen program ohranitve te pasme.

 

Ivan Kodrič
Matjaž Hribar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja